Arheologi so pod pariško bolnišnico Hôtel-Dieu odkrili ostanke obzidja Lutecije
Arheologi so med izkopavanji pod bolnišnico Hôtel-Dieu na otoku Île de la Cité v središču Pariza odkrili približno 20 metrov dolg odsek zidu iz galsko-rimskega obdobja. Francosko ministrstvo za kulturo najdbo označuje za…
⏳ 1 min branja

Arheologi so med izkopavanji pod bolnišnico Hôtel-Dieu na otoku Île de la Cité v središču Pariza odkrili približno 20 metrov dolg odsek zidu iz galsko-rimskega obdobja. Francosko ministrstvo za kulturo najdbo označuje za pomemben preboj, saj bi lahko potrdila lokacijo prvotne naselitve, iz katere se je razvil Pariz.
Kamnito-lesena konstrukcija, ki so jo odkrili v bližini katedrale Notre-Dame, po domnevah strokovnjakov predstavlja del obrambnega obzidja Lutecije. Zgradilo ga je galsko pleme Parisii, ki je v železni dobi živelo ob reki Seni. Otok Île de la Cité tradicionalno velja za središče Lutecije, medtem ko druga teorija, podprta z nekaterimi arheološkimi raziskavami, prvotno naselje postavlja v Nanterre, predmestje zahodno od Pariza.
»Morda gledamo na enega najpomembnejših ostankov, kar so jih kdaj odkrili za razumevanje galske Lutecije,« je v izjavi dejala ministrica za kulturo Catherine Pégard. Poudarila je, da znanstvena previdnost še vedno zahteva preverjanje funkcije in časovne umestitve zidu, vendar je sovpadanje dokazov na tej stopnji po njeni oceni izjemno.
Lutecija je bila prvič omenjena v sedmi knjigi Julija Cezarja o galskih vojnah, kjer je zabeleženo, da leži na otoku v reki Seni. Odkriti zid nosi sledove požara, kar ustreza Cezarjevemu opisu, po katerem so Galci pred bitko proti Rimljanom sami zažgali svoje mesto.
Ministrstvo je sporočilo, da je radiokarbonsko datiranje zoglenelih ostankov najdbo umestilo v obdobje med letoma 200 pr. n. št. in 10 pr. n. št. V ta časovni razpon sodi tudi bitka za Lutecijo, ki je potekala leta 52 pr. n. št.
Preberite tudi
30. september 2026⏳ 1 min branjaDenise Richards je za novo fotografiranje poustvarila prizor iz filma Divje strasti
30. september 2026⏳ 1 min branjaMaroški kralj je Fatimo Ezzahro El Mansuri imenoval za prvo predsednico vlade
30. september 2026⏳ 1 min branja