Bolezni srca in ožilja v Sloveniji ostajajo vodilni vzrok smrti

Bolezni srca in ožilja v Sloveniji povzročijo 36 odstotkov vseh smrti, vsak dan pa zaradi njih umre 21 ljudi, je ob svetovnem dnevu srca opozoril predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Matija Cevc. Zaradi teh bolezni v državi vsako leto zabeležijo 36 tisoč hospitalizacij, z dela pa je vsak dan odsotnih več kot dva tisoč zaposlenih. Letošnji svetovni dan srca poteka pod geslom »Vsak utrip šteje«.

Med spoloma se kažejo razlike pri vzrokih umrljivosti. Moški v Sloveniji zdaj pogosteje umirajo zaradi rakavih obolenj kot zaradi srčno-žilnih bolezni, medtem ko ženske še vedno bistveno več umirajo zaradi bolezni srca kot zaradi raka. Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja je v zadnjih tridesetih letih sicer upadla za 60 odstotkov pri moških in za 80 odstotkov pri ženskah. Cevc je ta upad pripisal bistveno bolj uspešnemu in hitremu zdravljenju ter preventivnim ukrepom in večjemu trudu prebivalstva za bolj zdrav življenjski slog.

Začetna srčno-žilna obolenja v večini primerov ne povzročajo bolečin, medtem ko je eden od opaznih znakov tveganja debelost. Ko bolezen napreduje, se ob naporu ali hitrejši hoji pojavita bolečina in dušenje, kar pomeni, da so se težave že močno razvile. Napredovanje bolezni je mogoče preprečiti ali upočasniti z zdravim načinom življenja, pri čemer kardiolog svetuje intenzivnejšo hojo v naravi, saj onesnaženost ob cestah predstavlja dodaten dejavnik tveganja.

Ob rednem gibanju je pomembna tudi prilagoditev prehrane in manjši vnos hrane, diete pa so po Cevčevih besedah skoraj vedno škodljive. Pri kadilcih, ki opustijo to razvado, se ogroženost zaradi srčno-žilnih bolezni v petih letih praktično izenači z ravnjo pri ljudeh, ki niso nikoli kadili.