Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je odprlo sedež v Mariboru

V Mariboru so odprli prostore v poslovnem objektu City na Ulici Vita Kraigherja 5, kjer ima po preselitvi iz Ljubljane sedež ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. V novih prostorih trenutno dela 71 ljudi, formalni prenos sedeža pa je vlada izvedla julija, mesec dni po imenovanju.

Ministrica Monika Kirbiš Rojs je dejala, da slovesnost simbolizira uresničitev zaveze iz koalicijske pogodbe o decentralizaciji in postopnem umeščanju javnih inštitucij zunaj prestolnice. Predsednik vlade Janez Janša je selitev označil za »prvo pomladno lastovko slovenske decentralizacije« in napovedal, da bodo sledile še druge selitve delov in sedežev ministrstev po državi. Po njegovih besedah bo v roku enega leta stanje precej drugačno, takšni ukrepi pa po njegovi oceni koristijo tudi Ljubljani z zmanjšanjem prometnih tokov in pritiskov na cene nepremičnin.

Poleg Maribora ima ministrstvo enoti še v Štanjelu in Ljubljani, pri čemer na Štajerskem in Primorskem načrtujejo njuno krepitev. V stavbi na Ulici Vita Kraigherja ima izpostavo že gospodarsko ministrstvo, v prejšnjem mandatu pa je delovalo tudi ministrstvo za digitalno preobrazbo. Med letoma 1997 in 2000 je v mestu že imelo sedež ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem pod vodstvom Janka Razgorška.

Janša je med nadaljnjimi vladnimi načrti izpostavil vpis fiksnega deleža bruto domačega proizvoda za občine v ustavo in prizadevanja za vzpostavitev pokrajin. Nujnost oblikovanja pokrajin je poudaril tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič, ki je dejal, da »ustanovitev pokrajin pomeni, da se bo vsak del naše države razvijal za potrebe ljudi«.

Ministrstvo se po navedbah Kirbiš Rojs trenutno osredotoča na zaključek programskega obdobja kohezijske politike 2021–2027. Od razpoložljivih sredstev je bilo do zdaj počrpanih pol milijarde evrov, do leta 2030 pa mora država počrpati še dve milijardi in pol. Ekipa ministrstva obenem pripravlja gradiva za razvojno obdobje med letoma 2028 in 2034, o finančnem okviru katerega se trenutno pogajajo predsedniki vlad.