Obrambni ministri EU razpravljali o novem mehanizmu za odziv na ruske hibridne grožnje

Obrambni ministri držav članic Evropske unije so v Bruslju razpravljali o skupnem odzivu na ruske hibridne grožnje in morebitni vzpostavitvi novega varnostnega protokola za izredne razmere. Predlog za uvedbo mehanizma je po nizu incidentov, ki so jih članice opredelile kot ruske hibridne napade, podala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Predlagani protokol bi deloval po zgledu 4. člena Severnoatlantske pogodbe. Ta določa medsebojna posvetovanja zaveznic v primeru ogroženosti ozemeljske celovitosti, politične neodvisnosti ali varnosti katere koli pogodbenice. Članica EU bi lahko nov mehanizem sprožila ob incidentu, ki ne dosega ravni neposredne odprte vojaške agresije, nato pa bi države skupaj uskladile evropski odziv.

»Rusija še naprej izvaja sabotaže (...) in krši zračne prostore. Na strani EU-ja so se zaostrile sankcije proti storilcem, pogostejši pa so tudi izgoni ruskih diplomatov. Vendar moramo preučiti, kaj še lahko storimo,« je po srečanju izjavila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. Zavzela se je za dodatno omejevanje zmožnosti Moskve za financiranje vojne, vključno z ukrepi proti ruski tovorni floti v senci.

Kallas je poudarila, da bi tak mehanizem zagotovil koordinacijski okvir za odzivanje ter Evropski uniji omogočil odločnejši nastop ob dopolnjevanju zavezništva Nato. Ministri so obravnavali tudi nadaljnjo vojaško pomoč Kijevu, zlasti pri krepitvi zračne obrambe.

V okviru posojila za podporo Ukrajini so že odobreni nabavni načrti v višini 28,3 milijarde evrov, ki vključujejo nakup ameriških raketnih sistemov patriot. Ker proizvodnja teh sistemov traja, Ukrajina pa jih potrebuje takoj, je Kallas kot možno rešitev predlagala, da članice in partnerji Ukrajini odstopijo rakete iz lastnih zalog ter zanje prejmejo poznejše nadomestilo iz odobrenega posojila.