Vlada predlaga upočasnitev rasti financiranja visokega šolstva in znanosti

Vlada je v četrtek potrdila predloga novel zakonov o visokem šolstvu ter o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, s katerima v letih 2027 in 2028 upočasnjuje rast proračunskega financiranja. Letno povečanje deleža sredstev se z dozdajšnjih 0,08 odstotne točke bruto družbenega proizvoda zmanjšuje na 0,062 odstotne točke za študijsko dejavnost ter na 0,0533 odstotne točke za znanstvenoraziskovalno dejavnost.

Predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Gorazd Kovačič je opozoril, da je o vladnih predlogih izvedel iz medijev, saj vlada za pripravo besedil ni oblikovala usklajevalne skupine. Prav tako ni seznanjen s tem, ali se je posvetovala z vodstvi univerz in raziskovalnih inštitutov. Postopek je označil z besedami, da je »vse skupaj izrazito netransparentno in avtokratsko«, ter izrazil upanje, da to »ni napoved zamrznitve plačne reforme«.

Sredstva visokošolskega proračuna so po Kovačičevih navedbah v zadnjih letih komaj zadoščala za sprotno preživetje univerz, uveljavitev plačne reforme pa prinaša dodatne stroške dela. Vlada se je v dogovoru s sindikati zavezala, da bo za te stroške zagotovila dodatna sredstva in hkrati ustrezno dvigovala financiranje obeh dejavnosti. Kovačič je izpostavil vprašanje, kje bo vlada vzela denar na odhodkovni strani ter ali je upočasnitev rasti povezana z navedbami predsednika vlade Janeza Janše, da sredstev za preostale tri tranše plačne reforme ni.

Na Univerzi na Primorskem so zaradi upočasnitve rasti sredstev izrazili razočaranje in ocenili, da bo to »posledično upočasnilo razvoj študijskih programov in raziskovanja na univerzah«. V Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu medtem poudarjajo pomen dolgoročno stabilnega financiranja. Vodja sektorja za kakovost in mednarodno sodelovanje Gregor Rebernik je ob tem navedel, da si želijo ohranitve pogojev, ki bodo tudi v prihodnje podpirali nadaljnji razvoj teh področij.